Srečanje z Varuhinjo človekovih pravic
Celje, 9.6.2016
V celjski kotlini smo soočeni z hudim onesnaženjem zraka, tal, podtalnice in vrtnin, ki jih ljudje pridelujejo in uživajo na svojih kontaminiranih vrtovih.
Zrak
V zraku je po različnih podatkih od 153 000 - 200 000 kg/leto rakotvornih prašnih delcev PM10 in vsaj 50 000 kg/leto še mnogo bolj nevarnih prašnih delcev PM2,5. Ker so ti prašni delci PM 10 kontaminirani še s težkimi kovinami, arzenom, benzenom in ozonom poleti so še mnogo bolj nevarni, saj se negativni vplivi na zdravje ne seštevajo temveč multiplicirajo.
Objavljene uradne analize ZZV Celje prašenja v Bukovžlaku, kjer je kar 758 mikro gr /m2/dan titana in drugih težkih kovin pa v celoti potrjujejo naše navedbe, da merilna postaja pri bolnici ne daje verodostojne rezultate, saj 80% časa piha zahodnik, ki odnaša izpuste onesnaževalcev stran od merilne postaje proti vzhodu. Naše analize prahu iz strehe, okenskih polic in strešnega okna v Bukovžlaku (prašni delci PM10 in še manjši pa so sestavni del tega prahu) pa dokazujejo prisotnost 18 000 mg/kg titana in 7,1 mg/kg kadmija, kar dokazuje aktualno onesnaženje okolja in ogrožanje zdravja prebivalstva. Verodostojne meritve onesnaženja bi lahko izmerila samo merilna postaja locirana v Bukovžlaku. Navajam v zaključku te raziskave doc. dr. Cvetko Ribarič Lasnik:
»Glede na vsebnost titana lahko sklepamo, da emisije prihajajo iz Cinkarne Celje, kot posledica proizvodnje titanovega dioksida«.
Strupene deževne oborine, ki smo jih dali analizirati se razširjajo vsaj pet kilometrov okoli Celja so polne težkih kovin. Celo na Kozjanskem se občasno pojavljajo.
Povprečno cca 100 dni na leto temperaturne inverzije stanje samo poslabšuje in odvisni smo samo od višje sile, torej vetra in dežja, da se to onesnaženje zmanjša
Podatek, da je v analiziranem podstrešnem prahu 100 krat več kadmija kot na neonesnaženih področjih SLO in 50 krat več ostalih polutantov, je tako skrb zbujajoč, da bi bilo že samo zaradi tega potrebno uvesti ničelno stopnjo tolerance do vseh onesnaževalcev.
Analiziran podstrešni prah v okolici Cinkarne vsebuje tako zelo veliko cinka, da je označen kot kvalitetna cinkova ruda.
Tla
7 000 ha od tega 2800 ha obdelovalne zemlje je prekomerno zastrupljeno s kadmijem, cinkom in svincem na posameznih lokacijah pa tudi z nikljem in arzenom. Prebivalci zaradi neozaveščenosti, podcenjevanja tveganja za zdravje in zaradi ekonomske stiske večina pridelujejo vrtnine in celo kmetujejo na tem kontaminiranem področju. Tudi trava za krmo živali ni primerna, saj se predvsem kadmij in cink prenašata v prehransko verigo.
Področje stare Cinkarne je eno najbolj zastrupljenih področij v Evropi (sredi urbanega področja), kjer je vzorec vseboval kar 2400 krat več kadmija od naravnega okolja.
V analizi ZZV Celje iz leta 2013 je v zaključku navedeno:«Hkrati opozarjamo, da je potrebno pristopiti k reševanju problematike onesnaženosti celotnega območja Stare Cinkarne TAKOJ, CELOSTNO in NAENKRAT«
Sodba sodišča v tej zvezi EU proti Sloveniji 16.7.2015 navaja” da nevarni odpadki na področju stare cinkarne- Gaberje jug predstavljajo visoko nevarnost za okolje in zdravje ljudi”.
Po analizi Environa je tudi na področju nove Cinkarne 55 krat čez kritino mejo kadmija, 131 krat čez kritično mejo arzena, 250 krat čez kritično mejo cinka in kar 842 krat čez kritično mejo bakra ob prisotnosti vseh ostalih mogočih strupenih težkih kovin.
Kljub temu, da IVZ RS 13.3.2013 v svojem mnenju navedel:”Do ureditve kompleksne sanacije je potrebno izvajanje higienskih ukrepov, s katerimi se lahko zmanjša vnos nevarnih snovi v organizem (mokro čiščenje notranjega okolja, prepoved pridelave in uživanja lokalno pridelanih vrtnin) ne lokalna oblast (celo vedeli niso za to strokovno mnenje) in ne Ministrstvo za okolje in Ministrstvo za zdravje niso ukrepali- reagirali za zaščito zdravja prebivalstva .
Podtalnica.
Na širšem področju Celja je podtalnica kontaminirana s kloridi, težkimi kovinami, hormonskimi motilci in ostalimi strupi. V kontrolni vrtini na področju nove Cinkarne je bilo določeno celo 120 000 mikro gr /l cinka, ko je zgornja meja za ukrepanje pri 800 mikro gr/l, ( poleg vseh ostalih težkih kovin in arzena) pa nihče ne sprejme nujne ukrepe, da bi preprečili razširjanje tega onesnaženja. Torej ni čudno, da smo tudi pitno vodo pili obogateno s kadmijem vsaj do leta 2005.
Hrana
Po raziskavi tal in vrtnin na področju Teharij, Vrh, Slanc in na Proseniškem so vsi pridelki kontaminirani s kotailom težkih kovin in arzenom. Glede na še višje vrednosti težkih kovin na vrtovih v Celju je tveganje s prehranjevanjem z vrtninami lahko samo še mnogo hujše. Vsako modrovanje o dopustnih dnevnih in tedenskih vnosih strupov v telo – predvsem otroško telo, je v nasprotju z etiko, novimi znanstvenimi spoznanji in Direktivo ES iz leta 2004.
Navajam Direktivo 2004/107/ES z dne 15.12. 2004 točka 3.« Znanstveni dokazi kažejo, da so arzen, kadmij, nikelj in nekateri policiklični aromatski ogljikovodiki človeku genotoksične rakotvorne snovi in, da ni mogoče določiti praga, pod katerim te snovi ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi.…«
Navajam še strokovno mnenje mag. kemije Tomaža Ogrin : Stanje spremljam skozi več let. Zato lahko zagovarjam trditev, da ne gre za pojem nezdravega okolja, ampak za kemično strupeno okolje, ki je gosto poseljeno. Celje je zastrupljeno mesto in zastrupljevanje se nezmanjšano nadaljuje.
Zdravje
Po objavljenih podatkih g. Črneja, ki ima medicinsko izobrazbo in se je že pred več kot 30 leti kot eden izmed redkih ukvarjal z ekologijo in vplivom težkih kovin na okolje in prebivalstvo (bolezni dihal, malformacij ploda, spontanih splavov, malignih obolenj, anemij, krhkih kosti pri otrocih) z dne 31.08.1989 izhajajo določeni skrajno zaskrbljujoči podatki:
Kongenitalne malformacije otrok do 6. leta starosti Slovenija 1468 Ljubljana 274 Maribor 75 Celje 213 |
Neoplazme - novotvorbe šolskih otrok Slovenija 384 Ljubljana 42 Maribor 23 Celje 102 |
Slabokrvnost šolskih otrok na 100 69Hb Slovenija 5,2 Maribor 1,4 Celje 8,3 |
Slabokrvnot predšolskih otrok na 100 Hb69 Slovenija 5,9 Celje 19 |
Podatki za obdobje o incidenci raka 1976/1985 navajajo dr. Hudina Čretnik :
Incidenca raka debelega črevesa SLO 11,4 ------ Občina Celje 17,0 50% več
Danke SLO 14,4 -------Občina Celje 16,7 10 %več
Bronhiji SLO 35,6 ------Občina Celje 38,9 10% več
Dojk SLO 25,0 -------Občina Celje 27,8 10%več
Samo raka kože je vsa leta manj kot drugje po SLO – nekateri strokovnjaki trdijo, da zaradi onesnaženega zraka.
Še nekaj zaskrbljujočih podatkov o zdravstvenem stanju prebivastva. Po podatkih MZ je v UE Celje 50% več obolenj dihal, 20% več srčno žilnih obolenj (ki jih izrazito in dokazano povezujejo z onesnaženjem s PM10, PM2,5 , kadmijem in svincem) ter 10 % višja standarizirana umrljivost od SLO povprečja.
V preizkovanih deseth letih je zbolelo za rakom 344 ljudi več kot je SLO povprečje in 143 ljudi je več umrlo od SLO povprečja. V starostnih strukturah od 22 - 64 let je rak kot bolezen na prvem mestu kot razlog za smrt. Po 64 letu pa je na drugem mestu za srčno žilnimi boleznimi.Torej v Celju rak ni bolezn samo starih ljudi. Leta 2004 je v UE Celje umrlo 30% več bolnih za rakom od SLO povprečja. Pa rak zagotovo ni edina bolezen, ki jo povzroča naše zastrupljeno okolje.
Navajam strokovno mnenje žal pokojnega dr. sci. prim. Franca Fazarinca dr. med. spec nefrologa” Epidemija – eksplozija vseh bolezni povezanih z onesnaženim okoljem nas v celjski kotlini še čaka”.
Nujni ukrepi za izboljšanje stanja
Nemudoma je potrebno preprečitivse vse vire kontaminiranja zraka, ki vsakodnevno ogrožajo zdravje ljudi.
Potrebno je takoj prepovedati gojenje vseh vrtnin na dokazano najbolj zastrupljeni zemlji, saj se z uživanjem kontaminirane hrane povečuje tveganje za obolevanje tudi z najhujšimi boleznimi.
Potrebno je v skladu z navodili kompetentne stroke sanirati najhujša žarišča in ozaveščati prebivalstvo kako se morajo prilagoditi in vesti v tako onesnaženem okolju.
Hvala za vaš čas in možnost predstavitve vseh teh skrajno zaskrbljujočih podatkov.
Boris Šuštar
koordinator
Civilne iniciative Celja