Spoštovani!
V Civilnih iniciativah Celja se zahvaljujemo za povabilo na nujno sejo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor DZ RS.
Pozdravljamo skrb sklicateljev nujne seje, saj odgovorni na Ministrstvu za okolje in prostor zagotovo ne bi naredili nič za zaščito okolja in zdravja ljudi, če ne bi Evropska Komisija sprožila postopke zaradi hudega onesnaženja z rakotvornimi prašnimi delci PM10 in še mnogo bolj nevarnimi prašnimi delci PM 2,5. Ministrica bi ustanovila še kakšno neoperativno komisijo, kot jo je ustanovila za sanacijo celjske kotline. Saj veste, iz zgodovine je znano, ko ne znaš ali ne zmoreš, da se kaj naredi ali reši, ustanoviš komisijo, ki na novo odkriva toplo vodo, ko je stroka v zvezi z onesnaženjem Celja že zdavnaj vse ugotovila in dokazala, kako katastrofalno stanje je v naši kotlini. Vse strokovne podlage in analize so že zdavnaj narejene, in ne več zapravljati našega davkoplačevalskega denarja za nepotrebne in neplodne sestanke, ki odmikajo sanacijo celjske kotline v nedoločeno prihodnost,
Ne bom se spuščal v nestrokovne trditve pripravljavcev predloga odloka za zmanjšanje onesnaževanja s PM10. Zamislite, kaj se jim je zapisalo, »da industrija na območju Celjani ni velik onesnaževalec zraka«, če verjamete ali ne? Industrija je v Celju po uradnih podatkih iz Operativnega programa varstva okolja pred PM 10 največji onesnaževalec z 243 kg/dan PM10, 200 kg/dan iz kurišč in še 80 kg/dan iz prometa. To je približno 153 000 kg/leto po klasifikaciji WHO tudi rakotvornih prašnih delcev PM 10.
Ali res kapital obvladuje vse nivoje naše oblasti?
Merilna postaja pri bolnici ne daje verodostojne podatke o onesnaženju, saj bi morala biti locirana v Bukovžlaku ali na Teharjah kjer je daleč največje onesnaženje iz industrije v Celju zaradi tega, ker kar 80 % časa na leto piha zahodnik. Z mobilno merilno postajo MOP-a, ko so jo na našo prošnjo postavili v Bukovžlak januarja in februarja 2011 pa je bila kljub vzhodniku pozimi izmerjena največja dnevna vrednost onesnaženja s PM10 v Sloveniji.
Nam dostopne uradne analize ZZV Celje prašenja v Bukovžlaku pa v celoti potrjujejo naše navedbe, saj so tam izmerjene vrednosti titana 758 mikrogr/m2/dan (in drugih strupenih težkih kovin) neprimerljivo bistveno višje (cca 30 krat), kot so koncentracije titana na drugih merilnih mestih v Celju, kjer zajemajo prašne usedline. Naše analize prahu iz strehe, okenskih polic in strešnega okna v Bukovžlaku (prašni delci PM10 in še manjši pa so sestavni del tega prahu) pa dokazujejo prisotnost 18 000mg/kg titana in 7,1 mg/kg kadmija, kar dokazuje aktualno onesnaženje okolja in ogrožanje zdravja prebivalstva. Navajam v zaključku te raziskave doc. dr. Cvetko Ribarič Lasnik sodno izvedenko iz področja okolje varstva »Glede na vsebnost titana lahko sklepamo, da emisije prihajajo iz Cinkarne Celje, kot posledica proizvodnje titanovega dioksida«.
Ker so ti prašni delci PM 10 kontaminirani še s težkimi kovinami, arzenom, benzenom in ozonom poleti so še mnogo bolj nevarni, saj se negativni vplivi na zdravje ne seštevajo temveč multiplicirajo.
Strupene deževne oborine, ki smo jih dali analizirati se razširjajo koncentrično vsaj pet kilometrov okoli Celja so polne težkih kovin. Celo na Kozjanskem se občasno pojavljajo.
Glede podatkov o emisijah PM10 iz prometa pa navajamo naslednje. Če je verodostojen podatek za Ljubljano in Maribor, da je teh emisij PM10 iz prometa 450kg/dan, potem je podatek za Celje o 80kg/dan PM10 emisij iz prometa neverodostojen in lahko sklepamo, da so emisije PM 10 več kot 200 000kg/leto Te podatke imajo tudi v Evropski Komisiji, tako, da je navajanje različnih podatkov s strani MOP-a samo znižanje že sicer omajane kredibilnosti Ministrstva za okolje in prostor in s tem Vlade RS.
Povprečno cca 100 dni na leto temperaturne inverzije stanje samo poslabšuje in odvisni smo samo od višje sile, torej vetra in dežja, da se to onesnaženje zmanjša.
Že vse opravljene študije dr. Metke Špes, dr. Franca Lobnika in sodelavcev, Domitrovič - Uranjek, dr. Cvetke Ribarič Lasnik s sodelavci, dr. Gorazda Žibreta in dr. Šajna, in drugih navajajo industrijo kot daleč največji vzrok za ekološko degradiranost našega okolja. V študiji dr. Žibreta in dr. Šajna je navedeno, da se onesnaženje s težkimi kovinami v okolici Cinkarne celo veča, kar je po našem mnenju povezano z večanjem proizvodnje TiO2.
Pa Cinkarna zagotovo ni edini vir industrijskega onesnaževanja v našem okolju.
Prav posebno izpostavljamo, poleg ostalih industrijskih obratov, edino sežigalnico komunalnih odpadkov in visoko kontaminiranega blata iz komunalne čistilne naprave v Sloveniji, kjer sežgejo 20 000 ton smeti in 5000 ton blata iz komunalne čistilne naprave.
Kompleksen opis stanja onesnaženja okolja in predlog ukrepov za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi pa je že zbran v dveh zbornikih »Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji- modelni pristop za degradirana okolja« avtorice doc.dr. Cvetke Ribarič Lasnik s sodelavci.
Podatek, da je v analiziranem podstrešnem prahu 100 krat več kadmija kot na neonesnaženih področjih SLO in 50 krat več ostalih polutantov, je tako skrb zbujajoč, da bi bilo že samo zaradi tega potrebno uvesti ničelno stopnjo tolerance do vseh onesnaževalcev.
Analiziran podstrešni prah v okolici Cinkarne vsebuje tako zelo veliko cinka, da je označen kot kvalitetna cinkova ruda.
Lokalni posebnež pa je pred kamerami trdil, da je 1,5 milijona m3 najbolj onesnažene zemlje stare Cinkarne, ki s prašenjem v okolje in izluževanjem v podtalnico ogroža okolje in zdravje ljudi tam lahko še tristo let, če ljudje ne bodo jedli te zemlje ali gojili vrtnin na tem 17 ha velikem področju. Strašljiv je podatek, da je na področju stare cinkarne imel eden od vzorcev 1200mg/kg kadmija, poleg ostalih strupov, kar je 2400 krat več od naravnega okolja.
Sodba sodišča v tej zvezi EU proti Sloveniji 16.7.2015 navaja” da nevarni odpadki na področju stare cinkarne- Gaberje jug predstavljajo visoko nevarnost za okolje in zdravje ljudi”.
Navajam Direktivo 2004/107/ES z dne 15.12. 2004 točka 3.« Znanstveni dokazi kažejo, da so arzen, kadmij, nikelj in nekateri policiklični aromatski ogljikovodiki človeku genotoksične rakotvorne snovi in, da ni mogoče določiti praga, pod katerim te snovi ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. Na zdravje ljudi in okolje vplivajo s koncentracijami v zunanjem zraku ter z usedanjem……«
Še nekaj zaskrbljujočih podatkov o zdravstvenem stanju prebivastva. V Celju je 50% več obolenja dihal, 20% več srčno žilnih obolenj (ki jih izrazito in dokazano povezujejo z onesnaženjem s PM10 in PM2,5 ) ter 10 % višja standarrizirana umrljivost od SLO povprečja. V preizkovanih deseth letih je zbolelo za rakom 344 ljudi več kot je SLO povprečje in 143 ljudi je več umrlo od SLO povprečja. V starostnih strukturah od 22 - 64 let je rak kot bolezen na prvem mestu kot razlog za smrt. Po 64 letu pa je na drugem mestu za srčno žilnimi boleznimi. Torej v Celju rak ni bolezn samo starih ljudi.
Vir ZZV Celje.
Pa rak zagotovo ni edina bolezen, ki jo povzroča naše zastrupljeno okolje.
Navajam strokovno mnenje žal pokojnega dr. sci. prim. Franca Fazarinca dr. med. spec nefrologa” Epidemija – eksplozija vseh bolezni povezanih z onesnaženim okoljem nas v celjski kotlini še čaka”.
Navajam še strokovno mnenje mag. kemije Tomaža Ogrin : Stanje spremljam skozi več let. Zato lahko zagovarjam trditev, da ne gre za pojem nezdravega okolja, ampak za kemično strupeno okolje, ki je gosto poseljeno. Celje je zastrupljeno mesto in zastrupljevanje se nezmanjšano nadaljuje.
Kljub temu, da IVZ RS 13.3.2013 v svojem mnenju navedel:”Do ureditve kompleksne sanacije je potrebno izvajanje higienskih ukrepov, s katerimi se lahko zmanjša vnos nevarnih snovi v organizem (mokro čiščenje notranjega okolja, prepoved pridelave in uživanja lokalno pridelanih vrtnin) ne lokalna oblast (celo vedeli niso za to strokovno mnenje) in ne Ministrstvo za okolje in Ministrstvo za zdravje niso ukrepali- reagirali za zaščito zdravja prebivalstva .
Naše prepričanje je, da je potrebno vse onesnaževalce prisiliti k zmanjšanju onesnaževanja in širiti toplovodno omrežje ter plinifikacijo mesta Celja in okolice. Ljudem, ki za ogrevanje, zaradi ekonomske stiske sežigajo drva, je potrebno omogočiti nakup primernih suhih drv, celo po subvencionirani ceni. Naši veleumi pa so celo prepovedali nakup in vgradnjo 30% cenejših toplotnih plinskih kotlov, ker imajo kondenzacijski cca 10% boljši izkoristek. Niso pa prepovedali prodajo nekvalitetnih kurišč na drva, ki jih je menda na našem trgu izjemno veliko.
Hvala za vaš čas in možnost predstavitve vseh teh skrajno zaskrbljujočih podatkov. Mogoče se bo po letih obljub (vse od leta 2009) le kaj premaknilo, da bo sprejet zakon o ekološki sanaciji celjske kotline in, da bomo vsaj čez leta imeli uresničeno ustavno pravico do zdravega okolja.
http://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-delovnih-teles-dz/174393361
Boris Šuštar
koordinator
Civilne iniciative Celje